Energetska tranzicija Zasavja ni enkraten projekt, temveč dolgoročen proces povezovanja lokalnih energetskih sistemov, industrije, raziskovalnih zmogljivosti, novih tehnologij in lokalnih skupnosti. Njegov cilj je postopno oblikovanje odpornega, nizkoogljičnega in v čim večji meri energetsko samozadostnega regionalnega sistema, ki bo hkrati ustvarjal nova delovna mesta, krepil gospodarstvo ter omogočal razvoj regionalnih energetskih verig vrednosti.

Energetsko prestrukturiranje z integriranimi lokalnimi energetskimi sistemi in ukrepi učinkovite rabe energije predstavlja prvi steber Zasavskega razvojno-inovacijskega ekosistema. Znotraj tega stebra se vzpostavlja širši proces energetske tranzicije Zasavja, ki povezuje konkretne projekte, raziskave, naložbe, znanje in potrebe gospodarstva. Poseben, vendar tesno povezan steber predstavlja razvoj zasavskega vodikovega ekosistema H2SAVA.

Delovno srečanje: Energetsko prestrukturiranje z integriranimi lokalni (pod)sistemi in ukrepi učinkovite rabe energije 

V okviru tega procesa je 24. septembra 2026 na Regionalni razvojni agenciji Zasavje potekalo delovno srečanje na temo energetskega prestrukturiranja z integriranimi lokalnimi energetskimi (pod)sistemi in ukrepi učinkovite rabe energije.

Namen srečanja je bil evidentirati perspektivne pilotne projekte in že izvedene rešitve ter prepoznati možnosti za njihovo povezovanje v celovit regionalni sistem oskrbe z energijo. Tak sistem mora omogočati postopno optimizacijo, tehnološko nadgrajevanje ter vključevanje novih obnovljivih virov, tehnologij shranjevanja energije in naprednih načinov upravljanja proizvodnje in porabe.

Pomemben del srečanja je bil namenjen prihodnosti sistemov daljinskega ogrevanja, njihovemu prehodu na lokalne obnovljive vire ter možnostim vključevanja odvečne toplote iz industrijskih procesov. Udeleženci so med drugim obravnavali sezonsko shranjevanje toplote v zemlji z uporabo geosond oziroma tehnologijo BTES, ki jo je podjetje InspireTECH že demonstriralo v sodelovanju s podjetjem Dewesoft. Tehnologija je predvidena tudi za ogrevanje in hlajenje objektov na razvojnem območju Mesto Akrobatov. Obravnavan je bil tudi razvoj lokalne energetske skupnosti oziroma dinamično upravljanega lokalnega elektroenergetskega sistema, ki se bo razvijal v okviru evropskega projekta EU4ENER (začetek projekta: 01. 01. 2027).

Na srečanju so sodelovali predstavniki podjetij in organizacij InspireTECH, Komunala Trbovlje, Komunala Zagorje, InterCAL, Steklarna Hrastnik, Center DUBT, ACT-SI, Elektro Ljubljana, Občina Zagorje ob Savi, GM Circularity, Avteh d.o.o. in Regionalna razvojna agencija Zasavje. Srečanje je omogočilo neposredno povezovanje tehnoloških rešitev, raziskovalnih zmogljivosti, javne energetske infrastrukture in potreb gospodarstva.

Ključna inovativnost obravnavanega pristopa ni zgolj v posameznih tehnologijah, temveč predvsem v njihovem povezovanju. Lokalni elektroenergetski sistemi, daljinsko ogrevanje, industrija, hranilniki energije in vodikove tehnologije lahko največje učinke dosežejo takrat, ko so načrtovani in upravljani kot sestavni deli širšega regionalnega energetskega ekosistema.

Konferenca »ZASAVJE – energetska regija prihodnosti«
Proces energetske tranzicije Zasavja je bil širši strokovni javnosti predstavljen na konferenci »ZASAVJE – energetska regija prihodnosti«, ki je 13. oktobra 2026 potekala v Kompreshausu v Hrastniku. Konferenco so organizirali Občina Hrastnik, Borzen ter Regionalna razvojna agencija Zasavje s Centrom za pravični prehod Zasavja.

Na konferenci se je Zasavje jasno pozicioniralo kot razvojno območje za izvajanje investicijskih, demonstracijskih, raziskovalnih in drugih aktivnosti, namenjenih pospešeni energetski tranziciji. Dolgoročna vizija je, da regija postane evropski referenčni model celovitega, uspešnega in pravičnega energetskega prestrukturiranja.

Takšna usmeritev je skladna z smernicami evropske komisije, da premogovne regije v tranziciji ne bodo zgolj sledile evropskemu energetskemu prehodu, temveč bodo postale njegove nosilke. Prav v teh regijah so namreč skoncentrirani energetska infrastruktura, industrijsko znanje, usposobljeni kadri ter prostori, na katerih je mogoče demonstrirati nove tehnologije in pristope.

Zasavje ima za takšen razvoj pomembna izhodišča: dolgoletno energetsko in industrijsko tradicijo, obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo, lokacije nekdanjih energetskih objektov, delujočo industrijo, tehnične kompetence ter nove raziskovalne in demonstracijske zmogljivosti. Ključni izziv je te potenciale povezati v usklajen regionalni sistem.

Štirje energetski vektorji skupnega regionalnega sistema
Razvoj regionalnega energetskega ekosistema temelji na povezovanju štirih energetskih vektorjev: električne energije, toplotne energije, industrije in vodikovih tehnologij. Vsak od njih zahteva svoje projekte, infrastrukturo in način upravljanja, največjo dodano vrednost pa ustvarjajo njihove medsebojne povezave.

Osnovno načelo energetske tranzicije je, da je potrebno obstoječe lokalne sisteme najprej energetsko sanirati, optimizirati in postopoma prestrukturirati v smeri učinkovite rabe energije ter lokalnih obnovljivih virov. Naslednja razvojna stopnja je njihovo povezovanje, ki omogoča izmenjavo energije, uporabo različnih hranilnikov, prilagajanje proizvodnje in porabe ter pretvarjanje energije med posameznimi vektorji.

Električna energija in lokalne energetske skupnosti
Na področju električne energije je poudarek na lokalni proizvodnji iz obnovljivih virov, energetskih skupnostih, baterijskih hranilnikih in aktivnem upravljanju porabe. Pomembno razvojno izhodišče predstavlja Energetska zadruga Zeleni Hrastnik, ki že prikazuje možnosti skupnostne samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov.

Naslednji korak je razvoj dinamičnega večenergijskega lokalnega sistema, v katerem bodo povezani proizvajalci, gospodinjstva, javne stavbe, podjetja, hranilniki in polnilna infrastruktura. Tak sistem ne temelji samo na skupnem lastništvu proizvodnih naprav, temveč tudi na sprotnem upravljanju energetskih tokov.

V lokalnem energetskem sistemu bodo potekali izmenjava viškov in mankov električne energije med uporabniki, shranjevanje in pretvarjanje energije ter prilagajanje proizvodnje in odjema. Upravljanje bo temeljilo na kratkih časovnih intervalih, podatkih o porabi in proizvodnji ter napovedovanju prihodnjih potreb. V lokalni energetski sistem se integrarajo tudi drugi vektorji – topllotni (sopraoizvodnja električne energije iz toplote, BTES sistemii, vodikove tehnologije).

Pilotni lokalni energetski sistem v Zasavju se bo razvijal v okviru projekta EU4ENER, ki povezuje 31 evropskih partnerjev. Zasavski pilot bo omogočil preverjanje tehničnih, ekonomskih in upravljavskih rešitev za povezovanje lokalne proizvodnje električne energije, baterijskih hranilnikov, prilagodljivega odjema, industrijskih uporabnikov in drugih energetskih sistemov.

Cilj ni oblikovanje zaprtega lokalnega otoka, temveč razvoj sistema, ki bo učinkovito sodeloval z distribucijskim omrežjem ter zagotavljal koristi uporabnikom, lokalni skupnosti in širšemu elektroenergetskemu sistemu.

Toplotna energija in preobrazba daljinskega ogrevanja
Sistemi daljinskega ogrevanja predstavljajo pomemben del energetske infrastrukture Zasavja, vendar so posamezni sistemi po regije na različnih stopnjah prehoda na obnovljive vire. Njihova prihodnja vloga ne bo omejena samo na distribucijo toplote, temveč bodo postopoma postajali lokalna energetska vozlišča.

Prvi pogoj za njihovo uspešno prestrukturiranje je učinkovita raba energije (URE). Energetske sanacije objektov, priključenih na daljinsko ogrevanje, zmanjšujejo porabo, omogočajo nižje temperature obratovanja omrežja in ustvarjajo pogoje za vključevanje novih nizko temperaturnih virov toplote. Primer Komunale Zagorje – s sanacijo priklopljenih objektov (ne vseh) so zmanjšali proizvodnjo za 50% iz 15.000MWh letno na 7.500 MWh letno.

Drugi korak je prehod na lokalne obnovljive vire (OVE), predvsem lesno biomaso. Pri tem ni pomembna samo zamenjava energenta, temveč razvoj celotne regionalne vrednostne verige – od trajnostnega upravljanja gozdov in pridobivanja lesa do predelave, proizvodnje lesnih sekancev, njihove distribucije in uporabe v lokalnih sistemih daljinskega ogrevanja. Večji del gospodarskih učinkov lahko tako ostane v regiji.

Sisteme daljinskega ogrevanja je potrebno nadgraditi izkoriščanjem odvečne industrijske toplote ter po potrebi z enotami ORC, ki omogočajo pretvarjanje razpoložljive toplote v električno energijo morda tudi preučitev vključevanje sezonskih hranilnikov toplote BTES ali vsaj uporabe BTES v sistemu ogrevanja in hlajenja mesta – toćkovno. S tem daljinsko ogrevanje postaja povezovalni člen med toplotnim, električnim in industrijskim vektorjem.

Industrija kot partner energetske tranzicije
Industrija je že desetletja pomemben del gospodarskega, prostorskega in družbenega razvoja Zasavja. Cilj energetske tranzicije zato ni njeno opuščanje, temveč tehnološka posodobitev, razogljičenje ter tesnejše povezovanje z lokalnim energetskim sistemom.

Industrijski obrati so veliki porabniki energije, vendar lahko postanejo tudi aktivni partnerji regionalnega energetskega ekosistema. Z lastno proizvodnjo energije, baterijskimi hranilniki, prilagajanjem odjema in vključevanjem v lokalne energetske skupnosti lahko prispevajo k stabilnejšemu delovanju omrežja. Pomemben potencial predstavlja tudi odvečna toplota iz industrijskih procesov, ki se danes pogosto izgublja v okolje.

Vključevanje odvečne industrijske toplote v daljinsko ogrevanje bi zagotovilo dodaten lokalni vir toplote – pomembno: tukaj gre za neizkoriščen vir toplote, ki industriji odvajanje toplote predstavlja velik strošek in obremenitev, zmanjšalo porabo primarnih energentov ter deloma razbremenilo industrijske hladilne sisteme. Med perspektivnimi demonstracijskimi pobudami je bilo zato prepoznano povezovanje industrijskih virov toplote podjetja InterCAL z lokalnim sistemom daljinskega ogrevanja Zagorje ob Savi.

Industrijski in vodikov vektor se pri razogljičenju energetsko intenzivnih ter visokotemperaturnih procesov neposredno prepletata. Pri procesih, pri katerih elektrifikacija ni tehnično ali ekonomsko izvedljiva, lahko pomembno vlogo prevzame obnovljivi oziroma nizkoogljični vodik.

Zasavska vodikova dolina H2SAVA
Za razogljičenje industrije, energetike in mobilnosti je v Zasavju predvidena postopna uvedba vodikovega energetskega vektorja. Regija ima za razvoj regionalnega vodikovega ekosistema ustrezne industrijske uporabnike, energetsko infrastrukturo, razvojne lokacije, tehnične kompetence ter nove raziskovalne in demonstracijske zmogljivosti. Razvoj vodikovega ekosistema predstavlja poseben steber Zasavskega razvojno-inovacijskega ekosistema. Hkrati gre za izrazito povezovalno področje, saj vodik povezuje električno energijo, plinsko infrastrukturo, industrijo in mobilnost ter odpira priložnosti za raziskave, razvoj, izobraževanje in nove poslovne modele.

Koncept zasavske vodikove doline H2SAVA predvideva demonstracijo celotne vrednostne verige obnovljivega in nizkoogljičnega vodika: od proizvodnje in shranjevanja prek distribucije do končne uporabe v energetiki, industriji in mobilnosti.

Pomemben del vodikovega postrojenja se umešča na območje nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, ki se postopoma preoblikuje v sodobno razvojno-energetsko lokacijo. Razvojna smer območja poteka od nekdanjega modela centralizirane proizvodnje električne energije iz fosilnih virov proti prilagodljivemu-fleksibilnem razvojnemu energetskem središču. Na lokaciji se povezujejo obstoječe fotoelektrične zmogljivosti Prapretno 1,2,3, sistemski baterijski hranilniki in načrtovane hitro odzivne plinske proizvodne enote. Te bodo namenjene pokrivanju konic in zagotavljanju sistemskih storitev, hkrati pa bodo pripravljene na postopno uporabo vodika.

Takšen sistem razpolaga s pogoji za umeščanje elektrolizerja, ki lahko ob presežkih električne energije oziroma v obdobjih nižjega odjema deluje kot prilagodljiv porabnik. S spreminjanjem svoje porabe lahko sodeluje pri uravnavanju bilančne skupine in elektroenergetskega omrežja. Proizvedeni vodik se shranjuje ter uporablja za proizvodnjo električne energije v plinskih elektrarnah, za uporabo v lokalni industriji (kot energent in surovina) in v mobilnosti (pogonsko gorivo).

Za tehnično in ekonomsko vzdržnost vodikove doline je treba zagotoviti dovolj stabilen in razpršen odjem vodika. Plinske proizvodne enote bodo predvidoma obratovale predvsem takrat, ko bo elektroenergetski sistem potreboval dodatno energijo ali sistemske storitve, zato same ne morejo zagotavljati stalnega odjema. Koncept H2SAVA zato predvideva tudi postavitev vodikove polnilnice, namenjene regionalnemu avtobusnemu prometu, tovornim vozilom ter težjim komunalnim in drugim gospodarskim vozilom. Mobilnost lahko zagotavlja razmeroma predvidljivo dnevno porabo vodika in prispeva k razogljičenju segmentov prometa, pri katerih je neposredna elektrifikacija zahtevnejša. Pomemben vir dolgoročnega odjema predstavlja tudi zasavska industrija. Predvidena je vzpostavitev ustrezne distribucijske povezave oziroma vodikovoda do potencialnih industrijskih uporabnikov, ki so izrazili interes za uporabo vodika pri razogljičenju proizvodnih procesov oz. distribucija vodika s tovornim prometom ai preko obstoječega plinovodnega omrežja (vtiskvanje H2). Med ključnimi potencialnimi odjemalci sta Steklarna Hrastnik in InterCAL.

Kadar vodik ne bo potreben za ponovno proizvodnjo električne energije, ga bo mogoče usmeriti v promet ali industrijske procese. Takšen večnamenski sistem povečuje izkoriščenost proizvodnih, skladiščnih in distribucijskih zmogljivosti ter zmanjšuje tveganja, povezana z odvisnostjo od enega samega odjemalca.

Energetska tranzicija kot gospodarska razvojna priložnost
Energetska tranzicija Zasavja ne pomeni samo zamenjave fosilnih energentov z obnovljivimi viri, temveč tudi priložnost za širšo gospodarsko preobrazbo regije. Prihodnji projekti lahko ustvarijo povpraševanje po novih inženirskih, proizvodnih, upravljavskih in vzdrževalnih storitvah.

Regionalne verige vrednosti se lahko razvijajo na področju oskrbe z lesno biomaso, proizvodnje in shranjevanja vodika, upravljanja sistemov daljinskega ogrevanja, izdelave opreme za proizvodnjo in hranjenje energije, integracije baterijskih in toplotnih hranilnikov ter razvoja sistemov za digitalno upravljanje in krmiljenje energetskih tokov.

Pomembne priložnosti se odpirajo tudi pri načrtovanju, vzdrževanju in upravljanju sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov, elektrolizerjev, vodikovih polnilnic in distribucijske infrastrukture. Na ta način lahko Zasavje ob prestrukturiranju energetskega sistema razvija nova znanja, delovna mesta in gospodarske dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.

Brez ustreznih administrativnih zmogljivosti ni uspešne tranzicije
Celovita energetska tranzicija zahteva dolgoročno in usklajeno upravljanje. Poleg tehnoloških rešitev in finančnih virov so zato nujne zadostne administrativne, strokovne in koordinacijske zmogljivosti v regiji.

Regionalna razvojna agencija Zasavje in Center za pravični prehod Zasavja imata pri tem pomembno povezovalno vlogo. Njuna naloga je povezovanje občin, podjetij, energetskih družb, raziskovalnih institucij in države, usklajevanje posameznih projektov ter skrb za njihovo umeščanje v širše regionalne, nacionalne in evropske razvojne usmeritve.

Ekosistemski pristop zahteva stalno spremljanje projektov, prepoznavanje povezav med njimi, oblikovanje partnerstev, pripravo projektnih konceptov in iskanje ustreznih virov financiranja. Pomembno je tudi usklajevanje energetskega razvoja s prostorskim načrtovanjem, gospodarskim razvojem, mobilnostjo, izobraževanjem ter raziskovalnimi in inovacijskimi politikami.

Zagotavljanje stabilnih administrativnih zmogljivosti RRA Zasavje in Centra za pravični prehod Zasavja bo zato ključno tudi v naslednji evropski finančni perspektivi. Brez regionalne institucije, ki razume, interpretira in komunicira lokalne potrebe in hkrati spremlja nacionalne ter evropske politike, obstaja nevarnost, da bi posamezni projekti ostali nepovezani in ne bi dosegli skupnih učinkov.

Z ustrezno nacionalno podporo, pravočasnimi vlaganji v infrastrukturo, usklajenim prostorskim načrtovanjem in stabilnimi regionalnimi zmogljivostmi ima Zasavje priložnost, da postane evropski referenčni model pravične energetske tranzicije. Dolgoročna ambicija je razvoj v smeri brezemisijske oziroma »zero carbon« in 100-odstotno energetsko samozadostne regije, katere tehnologije, upravljavski pristopi in sistemske rešitve bo mogoče prilagoditi ter replicirati tudi v drugih delih Slovenije in Evrope.