Zasavska statistična regija vključuje občine Hrastnik, Litijo, Trbovlje in Zagorje ob Savi, in po podatkih Statističnega urada RS za leto 2020 šteje 57.148 prebivalcev. Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi so splošno prepoznane kot rudarska okolja z bogato tradicijo rudarjenja.

Zaradi zrelosti faze procesa izstopa iz premoga v regiji je vplivno območje premogovniške industrije na območju teh treh občin jasno prepoznano, zato ga opredeljujemo kot ožje območje pravičnega prehoda. V širše vplivno območje je uvrščena tudi občina Litija, saj spada v statistično regijo Zasavje. Ključni strateški cilji ter nadaljnji ukrepi pravičnega prehoda so zasnovani tako, da bodo primarno usmerjeni v ustvarjanje pozitivnih vplivov na ožje vplivno območje, pri čemer pa se ti vplivi lahko dosegajo z izvajanjem ukrepov znotraj celotne regije Zasavje.

Za vpogled v trenutno stanje v zasavski premogovniški regiji je bila ob pripravi NSPP (Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij) izvedena temeljita primerjalna analiza, kjer so bili obravnavani vsi elementi pravičnega prehoda – energetski prehod, tranzicija človeškega kapitala in družbene infrastrukture, gospodarstva in okolja. Izdelana je bila ocena stanja za vsako od premogovnih regij in opredeljene glavne razvojne potrebe v posamezni premogovni regiji.

V procesu pravičnega prehoda zasavske regije bodo podprti ukrepi, ki bodo zmanjšali razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Predvideni so programi za pridobivanje kompetenc med nižje kvalificiranimi zaposlenimi in brezposelnimi z namenom, da bodo lahko zasedli zahtevnejša delovna mesta, ki so in bodo na voljo v gospodarskem sektorju. Pomembnem poudarek bo na ustreznih in ciljno usmerjenih programih za mlade, s katerimi bomo zajezili beg možganov in privabili mlajšo populacijo in ustrezne kadre v regijo. Tudi v tem primeru gre za podporne programe, ki bodo generirali nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Na področju razvoja človeških virov je v regiji identificiranih več področij, ki jih bo potrebno podpreti za uspešno dokončanje zelene preobrazbe. Med ključnimi je izboljšanje lokalnega izobraževalnega sistema, obogatitev in krepitev ključnih kompetenc šolajočih (predvsem digitalnih, kompetenc podjetnosti, prehod v nizkoogljčno krožno gospodarstvo). Osredotočali se bomo tudi na prenos razvitih rešitev na področju ključnih kompetenc v vzgojno izobraževalne zavode in na širitev in razvoj inovativnih učnih okolij, podprtih z IKT v šolskem prostoru ter vpetost šolskega prostora v ukrepe ostalih razvojnih področji (npr. demonstracijski centri, robotika, umetna inteligenca, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, itd.).

Potencial za ustvarjanje novih delovnih mest je v regiji evidenten v sektorju MSP (malih in srednje velikih podjetjih) in v velikih podjetjih. Z ustrezno podporo načrtujemo razvoj novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo v obeh sektorjih. Temu bodo sledili tudi usmerjeni programi usposabljaj in izobraževanj za ustrezen razvoj usmerjanje kadrov. Analiza vrzeli, ki je bila izdelana za regijo pokaže, da so velika podjetja izven sektorja energetike pomemben dejavnik gospodarskega razvoja regije. Ta podjetja so pomemben deležnik pri zagotavljanju pravičnega prehoda tako zaradi potenciala, ki ga imajo pri ohranjanju delovnih mest in pri razvoju potenciala za nove zaposlitve. Imajo pa tudi pomembno vlogo pri razvoju in delovanju zagonskih in MSP, saj se z njimi povezujejo v različne ekosisteme. To vlogo bodo igrala in nadgradila tudi v prihodnje. Pri velikih podjetjih bomo spodbujali širitev in optimizacijo njihovih obstoječih proizvodnih aktivnosti ter izgradnjo z njimi povezanega in diverzificiranega ekosistema gospodarskih dejavnosti, ki bo vključeval podjetja vseh oblik. Pomembno bo, da velika podjetja k sodelovanju pritegnejo visoko izobražene posameznike in posameznice tudi iz drugih regij. MSP v zasavski regiji zaposlujejo 87% (2019) delovno aktivnega prebivalstva. zato MSP predstavljajo največji potencial v tem sektorji večji. Zaposlitveni potencial Razvojni potencial MSP se kaže v novih tehnologijah in novih materialih. Z ukrepi pravičnega prehoda bodo podprte nove proizvodne in storitvene dejavnosti MSP sektorja, ki bodo ustvarjale dodano vrednost in generirale nova delovna mesta.

V regiji obstaja velik potencial za krepitev kapacitet na področju raziskav in inovacij in uvajanja oziroma razvoja novih raziskovalnih dejavnosti. Gre za področje, ki po eni strani zagotavlja delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo po drugi strani pa izvaja izobraževalne in raziskovalne programe, ki pomenijo specialna znanja, razvoj tehnologije in izjemno okolje za razvoj kadrov. Velika podjetja bodo tako lahko, v sodelovanju z raziskovalni organizacijami in drugimi relevantnimi deležniki iz regije, upravičena do sredstev za raziskovalno razvojne dejavnosti na področjih, ki bodo skladna s Slovensko strategijo pametne specializacije. To podporo bo mogoče kombinirati z ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja. V regiji se načrtuje ukrepe RRI, vključujoč raziskovalno infrastrukturo, v sodelovanju z obstoječimi raziskovalnimi organizacijami. Z ukrepi pravičnega prehoda bodo podrte raziskovalne aktivnosti obstoječih gospodarskih subjektov in nove potecialne raziskovalne dejavnosti.

Za hitrejše prestrukturiranje gospodarstva je v regiji prepoznana potreba po večji diverzifikaciji lokalnega gospodarstva, tako v smislu sektorske, kot tudi velikostne raznolikosti. Od analiziranih sektorjev bo treba v prihodnje vlagati v nadaljnji razvoj panog, kot so npr. elektroindustrija, nove tehnologije (IT, brezogljične, vesoljske in merilne tehnologije), proizvodnja in predelava kovin in nekovin ter kmetijstvo v povezavi s samooskrbo. Sorazmerno šibko so razviti tudi sektorji storitvene dejavnosti, lesne industrije in turizma, kjer se priložnosti kažejo predvsem v smeri razvoja trajnostnega turizma.

Rezultate bomo dosegli z izvajanjem ukrepov, ki bodo usmerjeni v ustrezno diverzifikacijo gospodarstva in podporo pri njegovi preobrazbi v smeri nizkoogljičnih in krožnih poslovnih modelov ter ustreznega podpornega okolja za trajnosten razvoj regij.

Pomemben dejavnik pravičnega prehoda je tudi ustrezna prometna povezanost regije, s sosednjimi regijami. Zasavska regija v prejšnjem stoletju ni imela velike potrebe po izboljšanju cestnih povezav s sosednjimi regijami, saj gospodarstvo zaradi premogovništva ni bilo diverzificirano. Veliko gospodarskih družb je bilo namreč odvisnih od premogovne družbe, ki je premog prodajala zasavski Termoelektrarni Trbovlje. Slednja je nato svoj glavni proizvod, elektriko, v druge dele države pošiljala preko električnega omrežja. Večji regionalni zaposlovalci pa so za opravljanje dejavnosti uporabljali tudi železnico. Z opuščanjem premogovne dejavnosti leta 2000 se je pričela diverzifikacija regionalnega gospodarstva, ki pa za normalni razvoj potrebuje sodobno cestno povezavo z vsemi sosednjimi regijami. Posebno kritična je cestna povezava z V Slovenijo po regionalni cesti regionalna cesta G2-108 od mesta Hrastnik do naselja Zidani Most, ki predstavlja najkrajšo ravninsko povezavo z vzhodno Slovenijo, vendar je povsem neprimerna za tovorni promet (npr. enosmerni promet na določenih odsekih, večkratno prečkanje železnice). Tovorni promet zato poteka skozi urbana središča in čez prelaze, kar ni ustrezno. Rekonstrukcija regionalne ceste Hrastnik-Zidani Most bi zato regiji omogočila sodobno cestno povezavo z vzhodno Slovenijo in s tem pogoje za hitrejšo diferzifikacijo gospodarstva.

Za področje energetike so razvojne potrebe identificirane na nacionalni ravni. Med splošne razvojne potrebe spadajo: zmanjšanje tveganja odvisnosti od uvoza energije; večji delež OVE v končni rabi energije, povečevanje URE in povečanje zmogljivosti in možnosti shranjevanja energije, vključno z razvojem vodikovih tehnologij in z uporabo baterij kot tudi projekti za spajanje sistemov. Dvig deleža OVE je v regiji pomemben tudi zato, ker bo na ta način mogoče izboljšati kakovost zraka. Proizvodnja in shranjevanje energije iz OVE sta temeljni dejavnosti, ki bosta katalizirali nastanek novih delovnih mest in kateri bosta zagotovili ohranitev usmerjenosti regije v energetski sektor. Naložbe so zasnovane kot stebri gospodarskih ekosistemov znotraj obetavnih panog prihodnosti, okrog katerih bodo delovala predvsem mala in srednja podjetja.

Za uspešno izvedbo pravičnega prehoda in nadaljnji trajnostni razvoj Zasavja bodo ključni trije strateški projekti, ki kot taki opredeljeni tudi v Območnem načrtu za pravični prehod Zasavske premogovne regije.

Prvi od njih je Center za demonstracije in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij, ki bo v sodelovanju s Kemijskim inštitutom vzpostavljen v zagorski obrtno-industrijski coni Kisovec. V prvi znanstveno-raziskovalni center v Zasavju se bo steklo 30 milijonov evrov naložb, ponašal pa se bo z več kot 1.600 m2 laboratorijskih površin. V sklopu centra bosta delovala dva samostojna laboratorija – Laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter Laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika.

Program centra bo vključeval razvoj visokotehnološke raziskovalne infrastrukture, vključevanje v mednarodne raziskovalne tokove, pilotno testiranje inovacij za potrebe industrije, izobraževanje in usposabljanje za brezogljične tehnologije. Center bo tako skrbel za razvoj in inovacije na področju brezogljičnih tehnologij, to znanje pa se bo nato pretakalo iz laboratorijev v industrijo in na trg.

Drugi strateški projekt v sklopu pravičnega prehoda Zasavja bo revitalizacija degradiranih območij in opremljanje površin, namenjenih ekonomsko poslovni infrastrukturi. V Sloveniji je namreč največja koncentracija degradiranih območij ravno v Zasavju. Popisanih je bilo kar 42 takšnih območij s skupno površino 135,13 hektarjev. Sanacija degradiranih območij in sprememba namembnosti omogočata razvoj novih poslovnih površin.

Predvsem bosta pomembna ustanavljanje poslovnih inkubatorjev in komunalno opremljanje zasavskih obrtnih in obrtno-industrijskih con: OC Rudnik v Hrastniku, OIC Kisovec v Zagorju ob Savi in OIC Lakonca v Trbovljah. Le z ustrezno komunalno opremo lahko lahko namreč poslovne cone naredimo privlačne za razvoj mikro, malih in srednje velikih in velikih podjetij ter tako ustvarjamo nova delovna mesta in omejimo odliv kadrov v sosednje regije.

Tretji in zadnji projekt strateškega pomena bo rekonstrukcija ceste G2-108, ki Hrastnik povezuje z Zidanim mostom. Po rekonstrukciji omenjene ceste bo Zasavje bolje povezano z drugimi regionalnimi centri v Vzhodni Sloveniji in načrtovano tretjo razvojno osjo. Poleg tega bo z rekonstrukcijo razbremenjena obstoječa cestna infrastruktura in povečana prometna varnost. Rekonstrukcija ceste G2-108 bo financirana s kombinacijo povratnih sredstev Evropske investicijske banke in nepovratnih sredstev za naložbe v javnem interesu.