Kaj je pravični prehod?
Evropski parlament je leta 2019 razglasil izredne podnebne razmere in Evropsko Komisijo pozval, naj svoj program uskladi s ciljem omejevanja globalnega segrevanja ter občutno zniža izpuste toplogrednih plinov. Evropska komisija je v odgovor oblikovala evropski zeleni dogovor – načrt, s katerim bo Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina.
V okviru evropskega zelenega dogovora je bil vzpostavljen tudi Mehanizem za pravični prehod, ki vključuje Sklad za pravični prehod. Z mehanizmom Evropska komisija regije in sektorje v Uniji spodbuja k opuščanju rabe fosilnih goriv in porabi razvojnih sredstev Sklada za pravični prehod za prehod v trajnostno in nizkoogljično družbo.
Sklad za pravični prehod je ključno finančno orodje za blaženje negativnih učinkov na območjih, ki jih bo prehod v podnebno nevtralnost najbolj prizadel. Lokalna gospodarstva bodo lahko tako s pomočjo sklada razpršila in modernizirala svoje dejavnosti, prebivalci pa bodo vključeni v izobraževanja in usposabljanja, ki bodo zasledovala nove, nizkoogljične modele razvoja regij. Sklad bo prav tako podpiral naložbe v digitalno povezljivost, tehnologije za pridobivanje čiste energije, zmanjšanje izpustov, obnovo industrijskih območij in tehnično pomoč.
[Vir: www.europarl.europa.eu]
Na RRA Zasavje deluje Center za pravični prehod, ki služi kot vstopna točka za potencialne prijavitelje, kot tudi širšo javnost, ki jo zanimajo aktivnosti Sklada za pravični prehod
Kaj je pravični prehod?
Evropski parlament je leta 2019 razglasil izredne podnebne razmere in Evropsko Komisijo pozval, naj svoj program uskladi s ciljem omejevanja globalnega segrevanja ter občutno zniža izpuste toplogrednih plinov. Evropska komisija je v odgovor oblikovala evropski zeleni dogovor – načrt, s katerim bo Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina.
V okviru evropskega zelenega dogovora je bil vzpostavljen tudi Mehanizem za pravični prehod, ki vključuje Sklad za pravični prehod. Z mehanizmom Evropska komisija regije in sektorje v Uniji spodbuja k opuščanju rabe fosilnih goriv in porabi razvojnih sredstev Sklada za pravični prehod za prehod v trajnostno in nizkoogljično družbo.
Sklad za pravični prehod je ključno finančno orodje za blaženje negativnih učinkov na območjih, ki jih bo prehod v podnebno nevtralnost najbolj prizadel. Lokalna gospodarstva bodo lahko tako s pomočjo sklada razpršila in modernizirala svoje dejavnosti, prebivalci pa bodo vključeni v izobraževanja in usposabljanja, ki bodo zasledovala nove, nizkoogljične modele razvoja regij. Sklad bo prav tako podpiral naložbe v digitalno povezljivost, tehnologije za pridobivanje čiste energije, zmanjšanje izpustov, obnovo industrijskih območij in tehnično pomoč.
[Vir: www.europarl.europa.eu]
Na RRA Zasavje deluje Center za pravični prehod, ki služi kot vstopna točka za potencialne prijavitelje, kot tudi širšo javnost, ki jo zanimajo aktivnosti Sklada za pravični prehod
Stanje v Zasavski regiji
Proces prestrukturiranja zasavske regije se je začel že leta 1999. V Sloveniji je takrat potekal referendum o gradnji novega bloka Termoelektrarne Trbovlje (TET), na katerem so prebivalci projekt zavrnili. Ker je bilo poslovanje bližnjega premogovnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) tesno povezano s TET, je bila sprejeta odločitev o zaprtju rudnika. Leta 2000 je bil sprejet Zakon o ureditvi postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje – Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. S tem se je začelo opuščanje premogovne dejavnosti v zasavski regiji.
V takratnem procesu prestrukturiranja in opuščanja premogovne dejavnosti v regiji načela pravičnega prehoda iz premoga niso bila upoštevana, predvsem načelo nadomeščanja izgubljenih delovnih mest in spodbujanja razvoja novih gospodarskih dejavnosti.

Zgovoren je tudi podatek o visokem deležu dolgotrajno brezposelnih oseb, predvsem v občini Trbovlje, kjer ta delež predstavlja 6,5 % vseh brezposlenih (2019).
Regija se dvajset let kasneje sooča s številnimi strukturnimi problemi, ki so značilni za premogovne regije v procesu prehoda iz premoga. Med prebivalstvom je prisotna dolgotrajna brezposelnost, iz regije odhaja višje kvalificirana delovna sila, prebivalstvo se stara, v celotni regiji je zaznan proces depopulacije. V primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami, ima zasavska najnižji BDP in premalo delovnih mest, predvsem tistih z višjo dodano vrednostjo.
Posledica zapiranja premogovne dejavnosti je bilo tudi zmanjšanje ekonomske aktivnosti v tistih gospodarskih dejavnostih, ki so bile neposredno in posredno povezane s premogovnikom.
V obdobju prvega procesa prestrukturiranja je bilo v regiji izgubljenih več kot 5000 delovnih mest, kar je v obdobju med letoma 2000 in 2011 predstavljalo 27 % delež vseh delovnih mest v regiji. V obdobju postopnega opuščanja premogovne dejavnosti v zasavski regiji izgubljena delovna mesta nikoli niso bila nadomeščena in posledično se je iz Zasavja izselilo 11 % prebivalstva.
Analiza vrzeli je pokazala, da v regiji trenutno danes ni dovolj novih zaposlitvenih možnosti za zaposlovanje brezposelnih, ki so ostali brez dela po zaprtju premogovne industrije. V regiji ostaja velik delež brezposelnih, katerih izobrazbena struktura ne ustreza aktualnim potrebam regijskega gospodarstva. Poleg tega je zaradi pomanjkanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, prisotna dnevna delovna migracija kompetentne delovne sile v Ljubljano in druga mestna središča izven regije.
V procesu pravičnega prehoda bo potrebna uskladili potrebe gospodarstva in trga dela ter zagotoviti nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki bodo domačemu prebivalstvu omogočila delo in življenje v regiji.
Kljub opustitvi rabe premoga so zaradi delujočih ključnih gospodarskih dejavnosti, emisije CO2 v regiji še vedno precejšnje. Velika obremenitev s CO2 izhaja deloma iz večjega obsega dnevnega prometa, saj se večina zaposlenih vozi na delo v druge kraje Slovenije. K temu pripomore slaba prevetrenost kotlin, poleg tega pa je v regiji še vedno nekaj podjetij, ki imajo CO2 intenzivno proizvodnjo (Steklarna Hrastnik – Special d.o.o., Steklarna Hrastnik – Vitrum d.o.o., IGM Zagorje, Komunala Trbovlje, TKI Hrastnik).
Regija se dvajset let kasneje sooča s številnimi strukturnimi problemi, ki so značilni za premogovne regije v procesu prehoda iz premoga. Med prebivalstvom je prisotna dolgotrajna brezposelnost, iz regije odhaja višje kvalificirana delovna sila, prebivalstvo se stara, v celotni regiji je zaznan proces depopulacije. V primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami, ima zasavska najnižji BDP in premalo delovnih mest, predvsem tistih z višjo dodano vrednostjo.
Posledica zapiranja premogovne dejavnosti je bilo tudi zmanjšanje ekonomske aktivnosti v tistih gospodarskih dejavnostih, ki so bile neposredno in posredno povezane s premogovnikom.
V obdobju prvega procesa prestrukturiranja je bilo v regiji izgubljenih več kot 5000 delovnih mest, kar je v obdobju med letoma 2000 in 2011 predstavljalo 27 % delež vseh delovnih mest v regiji. V obdobju postopnega opuščanja premogovne dejavnosti v zasavski regiji izgubljena delovna mesta nikoli niso bila nadomeščena in posledično se je iz Zasavja izselilo 11 % prebivalstva.
Analiza vrzeli je pokazala, da v regiji trenutno danes ni dovolj novih zaposlitvenih možnosti za zaposlovanje brezposelnih, ki so ostali brez dela po zaprtju premogovne industrije. V regiji ostaja velik delež brezposelnih, katerih izobrazbena struktura ne ustreza aktualnim potrebam regijskega gospodarstva. Poleg tega je zaradi pomanjkanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, prisotna dnevna delovna migracija kompetentne delovne sile v Ljubljano in druga mestna središča izven regije.
V procesu pravičnega prehoda bo potrebna uskladili potrebe gospodarstva in trga dela ter zagotoviti nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki bodo domačemu prebivalstvu omogočila delo in življenje v regiji.
Kljub opustitvi rabe premoga so zaradi delujočih ključnih gospodarskih dejavnosti, emisije CO2 v regiji še vedno precejšnje. Velika obremenitev s CO2 izhaja deloma iz večjega obsega dnevnega prometa, saj se večina zaposlenih vozi na delo v druge kraje Slovenije. K temu pripomore slaba prevetrenost kotlin, poleg tega pa je v regiji še vedno nekaj podjetij, ki imajo CO2 intenzivno proizvodnjo (Steklarna Hrastnik – Special d.o.o., Steklarna Hrastnik – Vitrum d.o.o., IGM Zagorje, Komunala Trbovlje, TKI Hrastnik).
O pravičnem prehodu Zasavja
Prva faza prestrukturiranja regije je potekala med zapiranjem rudnika Trbovlje Hrastnik med leti 1999 in 2015, po njej se regija še vedno sooča s težavami na socialnem in gospodarskem področju. Regionalna razvojna agencija Zasavje si je zato med letoma 2019 in 2022 uspešno prizadevala za vključitev zasavske regije v mehanizem pravičnega prehoda.
Zasavska regija je tako od leta 2019 vključena v Mehanizem za pravični prehod, kar ji omogoča pridobivanje sredstev iz Sklada za pravični prehod. V njem je za pravični prehod v Zasavju namenjeno 74,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Strateški dokument za izvajanje pravičnega prehoda v Zasavju je Območni načrt za pravični prehod Zasavske premogovne regije. Nastal je v sodelovanju ključnih regionalnih deležnikov in je osnova za vse aktivnosti in naložbe povezane s pravičnim prehodom.
74,6 milijonov €
Za prestrukturiranje regije
Leta 2023 je Regionalna razvojna agencija Zasavje ustanovila Center za pravični prehod Zasavje, za katerega je pridobila tudi dodatna sredstva za tehnično pomoč. Center je informacijsko središče, vstopna točka za vse deležnike prestrukturiranja regije ter glavna podporna struktura pri izvajanju aktivnosti pravičnega prehoda v regiji.
O pravičnem prehodu Zasavja
Prva faza prestrukturiranja regije je potekala med zapiranjem rudnika Trbovlje Hrastnik med leti 1999 in 2015, po njej se regija še vedno sooča s težavami na socialnem in gospodarskem področju. Regionalna razvojna agencija Zasavje si je zato med letoma 2019 in 2022 uspešno prizadevala za vključitev zasavske regije v mehanizem pravičnega prehoda.
Zasavska regija je tako od leta 2019 vključena v Mehanizem za pravični prehod, kar ji omogoča pridobivanje sredstev iz Sklada za pravični prehod. V njem je za pravični prehod v Zasavju namenjeno 74,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Strateški dokument za izvajanje pravičnega prehoda v Zasavju je Območni načrt za pravični prehod Zasavske premogovne regije. Nastal je v sodelovanju ključnih regionalnih deležnikov in je osnova za vse aktivnosti in naložbe povezane s pravičnim prehodom.

Leta 2023 je Regionalna razvojna agencija Zasavje ustanovila Center za pravični prehod Zasavje, za katerega je pridobila tudi dodatna sredstva za tehnično pomoč. Center je informacijsko središče, vstopna točka za vse deležnike prestrukturiranja regije ter glavna podporna struktura pri izvajanju aktivnosti pravičnega prehoda v regiji.