Delegacija iz Zasavja se je med 28. septembrom in 1. oktobrom 2026 udeležila študijskega obiska v Porurju. V Bochumu se je udeležila mednarodne konference Clean Energy, Restored Lands: The Path Forward for Coal Regions, kjer se je seznanila s strateškimi projekti evropskih premogovnih regij v tranziciji in evropskimi politikami, k iumsejranju energetsko tranzicijo Evrope. Obiski in srečanja v Porurju pa so bili namenjeni spoznavanju razvojnih pristopov in strateških projektov regije ter izmenjavi izkušenj o prestrukturiranju območij, ki se soočajo s posledicami opuščanja premogovništva.

Delegacijo so sestavljali Tjaša Polc, direktorica Zasavske gospodarske zbornice, Tadej Špitalar, direktor občinske uprave Občine Trbovlje,  Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, Božidar Roglič, podsekretar za področje infrastrukture, informatike in energetike na Občini Hrastnik, Annemarie Jerman, višja svetovalka za okolje in prostor na Občini Zagorje ob Savi, ter Martin Šikovc in Kristijan Adamlje iz Centra za pravični prehod Zasavje pri Regionalni razvojni agenciji Zasavje.

Raziskave, inovacije in demonstracijski projekti

Prvi dan konference je bil namenjen raziskavam, inovacijam in demonstracijskim projektom. Predstavljeni projekti so obravnavali različne tehnološke rešitve za proizvodnjo in shranjevanje energije na nekdanjih premogovnih območjih. Projekt ATLANTIS je na primer preučeval izvedljivost uporabe nekdanjih površinskih kopov za hibridno črpalno hidroelektrarno, ki bi omogočala shranjevanje presežne energije iz obnovljivih virov. Drugi projekti so obravnavali shranjevanje toplote in elektrike z uporabo kovin ter postavitev plavajočih sončnih elektrarn in sončnih elektrarn na rudniških odlagališčih.

Raziskovalne vsebine so bile povezane tudi z obnovo območij po koncu rudarjenja. Strokovnjaki so predstavili pristope za sanacijo postrudarskih krajin, spremljanje njihove stabilnosti in obvladovanje dolgoročnih okoljskih tveganj. Obravnavali so tudi upravljanje voda, varstvo ekosistemov ter možnosti uporabe odpadne gline iz premogovništva za izdelavo gradbenih materialov. Razprave so poudarile, da mora biti prihodnja raba nekdanjih rudarskih območij prilagojena njihovim tehničnim in okoljskim značilnostim ter podprta z ustreznim spremljanjem.

Konferenca je povezala raziskovalne zmogljivosti z razvojnimi potrebami premogovnih regij. V razpravah o projektih, financiranih prek Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (RFCS), so udeleženci obravnavali tudi priložnosti za prihodnje raziskovalne, pilotne in demonstracijske projekte. Raziskave lahko prispevajo k tehničnim rešitvam, regionalne izkušnje pa pomagajo opredeliti vprašanja, ki jih morajo projekti naslavljati.

Politike in izvajanje projektov

Drugi dan je bil posvečen politikam in izvajanju projektov. Udeleženci so razpravljali o povezovanju evropske energetske politike z regionalnimi potrebami ter o tem, kako lahko raziskovalne rešitve preidejo v širšo uporabo. V ospredju so bili obnovljivi viri energije in shranjevanje energije na nekdanjih premogovnih lokacijah, sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, podjetji in javnim sektorjem ter načini za premostitev vrzeli med inovacijami in tržno uporabo.

Med predstavljenimi primeri je bil projekt PUSH-IT v Bochumu, ki preizkuša shranjevanje toplote v poplavljenem podzemnem rudniku. Poleti naj bi presežno toploto iz tehničnega centra univerze shranjevali v rudniku, pozimi pa jo črpali za potrebe daljinskega ogrevanja. Dostop do podzemnega prostora je urejen prek vrtin, globokih približno 120 metrov. Predstavljen je bil tudi primer energetskega sistema na območju nekdanjega premogovnika na Sardiniji, kjer načrtujejo povezavo sončne elektrarne, baterijskega hranilnika in podatkovnega centra.

Alejandro Ulzurrun, vršilec dolžnosti direktorja direktorata B pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za energijo, je poudaril, da bodo premogovne regije v tranziciji v naslednji finančni perspektivi gonilo evropske energetske tranzicije. Njegovo sporočilo »Drivers, not followers« – gonilo, ne zgolj sledilke – je izpostavilo, da lahko te regije aktivno prispevajo k razvoju novih energetskih rešitev in prihodnji podobi evropskega energetskega sistema.

Zollverein: ohranjanje in trženje industrijske dediščine

Poseben poudarek študijskega obiska je bil ogled nekdanjega premogovnika in koksarne Zollverein v Essnu, ki sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Delegacijo je zanimalo predvsem, kako Porurje ohranja in predstavlja svojo industrijsko kulturno dediščino ter jo vključuje v sodobno kulturno in turistično ponudbo. Zollverein je pomemben primer, kako je mogoče rudarsko dediščino ohraniti kot celoto in jo hkrati razvijati kot prepoznaven prostor za obiskovalce. Za Zasavje je ta izkušnja pomembna pri razmisleku o prihodnji rabi rudarskih območij ter o tem, kako dediščino približati prebivalcem in obiskovalcem.

MARK 51°7 in srečanje z Business Metropole Ruhr

Zadnji del študijskega obiska je bil namenjen projektu MARK 51°7 in srečanju s predstavniki organizacije Business Metropole Ruhr (BMR). Delegacijo so sprejeli Dmitri Domanski, vodja projektov na področju strukturne politike in podpore investitorjem, Markus Querfurt, vodja programa 5-Standorte, ter Lydia Matthias, vodja projektov na področju strukturne politike in podpore investitorjem.

MARK 51°7 nastaja na območju nekdanje tovarne Opel v Bochumu. Skoraj 70 hektarjev veliko industrijsko območje se preobraža v sodoben poslovni, tehnološki in raziskovalni kampus. Delegacija ga je preučila predvsem z vidika spremembe namembnosti degradiranega območja in načrtnega ustvarjanja prostora za nove gospodarske dejavnosti. Razvoj vodi mestna družba Bochum Perspektive, cilj pa je med drugim povezati podjetja, raziskovalne ustanove in zagonska podjetja. www.mark51-7.de

Na srečanju z BMR so podrobneje spoznali tudi program 5-Standorte, ki podpira pripravo in razvoj projektov za strukturno preobrazbo. Program Severnega Porenja-Vestfalije do leta 2038 predvideva do 662 milijonov evrov za inovativne projekte na petih območjih. Med prednostnimi področji so razvoj degradiranih zemljišč, nova mobilnost, energija in podnebni ukrepi, krepitev inovacijskih sistemov ter izobraževanje. Projektna pisarna BMR sodeluje z občinami pri pripravi projektnih predlogov; njihovi presoji pomagata regionalni akcijski koncept in sistem kazalnikov. www.business.ruhr

V pogovoru je bila posebej izpostavljena vloga inovacijskih centrov ter raziskovalno-razvojne infrastrukture. Izkušnje Porurja kažejo, kako lahko usmerjanje naložb v raziskave, razvoj, izobraževanje in podporno okolje ustvari pogoje za rast novih gospodarskih dejavnosti. Inovacijski centri povezujejo podjetja, raziskovalne ustanove, zagonska podjetja in podporne organizacije ter omogočajo dostop do prostorov, laboratorijev, delavnic in znanja.

Za Zasavje je pomembno spoznanje, da se razvoj novih sektorjev gradi dolgoročno in s povezovanjem znanja, gospodarstva ter javnega sektorja. Tudi naša regija potrebuje nadaljnjo krepitev raziskovalno-razvojne infrastrukture in inovacijskega okolja. V tej luči sta pomembna nadaljnji razvoj Centra DUBT in pobude za nove tehnološke ter podjetniške programe/centre, predvsem pa infrastrukture zmogljivosti, kot je tudi Mesto akrobatov. Povezovanje teh projektov s podjetji, raziskovalci in izobraževalnimi ustanovami lahko prispeva k širšemu razvojnemu ekosistemu Zasavja.

Študijski obisk je udeležencem ponudil vpogled v različne razsežnosti prestrukturiranja Porurja – od raziskovalnih in energetskih projektov do obnove postrudarskih območij, ohranjanja industrijske dediščine in strateškega razvoja novih gospodarskih središč. Izmenjane izkušnje bodo podlaga pri oblikovanju razvojnih prioritet Zasavja in usmerjanju naložb v dolgoročno preobrazbo regije.