27. septembra, 2026
Pilotni primeri za razvoj regijskega biotehnološkega in bioekonomskega ekosistema
V torek, 22. septembra 2026, je na sedežu Regionalne razvojne agencije Zasavje v Zagorju ob Savi potekalo delovno srečanje z naslovom Pilotni primeri za razvoj regijskega biotehnološkega in bioekonomskega ekosistema. Dogodek je organiziral Center za pravični prehod Zasavja (RRA Zasavje), za izvedbo pa je poskrbela svetovalna družba Gm Circularity. Srečanje je bilo del programa Regijskega razvojno-inovacijskega ekosistema in je obravnavalo drugo od petih prednostnih področij – biotehnologijo in bioekonomijo.
Srečanje je potekalo v obliki interaktivne delavnice, namenjene pregledu obstoječih in potencialnih pilotnih projektov, razvojnih pobud, potreb in tehnologij ter oblikovanju predlogov za nadaljnji razvoj biotehnološkega ekosistema. Udeleženci so bili povabljeni, da pripravijo kratko predstavitev svoje organizacije, inovacije ali razvojnega projekta, s katerim lahko prispevajo k biotehnološkemu ekosistemu v Zasavju, ter predstavijo svoje ambicije in pričakovanja. Del srečanja je bil namenjen skupinskemu delu in prepoznavanju povezav med pobudami.
Biotehnologija in bioekonomija kot steber zasavskega inovacijskega ekosistema
Zasavska regija kot evropska premogovna regija v okviru Mehanizma za pravični prehod izvaja ukrepe za prehod iz tradicionalno premogovne v konkurenčno, visokotehnološko in nizkoogljično regijo. Pri tem uporablja ekosistemski pristop in razvija zasavski razvojno-inovacijski ekosistem. Njegove aktivnosti so osredotočene na pet prednostnih področij: energetsko prestrukturiranje in URE, biotehnologijo in bioekonomijo, podporo malim in srednje velikim podjetjem pri izboljšanju njihovega položaja v verigah vrednosti, zasavski vodikov ekosistem ter prehransko varnost in novo ekonomijo zasavskega podeželja.
Biotehnologija in bioekonomija sta pomembni tudi v širšem evropskem razvojnem okviru. Evropska unija biotehnologijo prepoznava kot strateško tehnološko področje in enega od dejavnikov rasti ter konkurenčnosti, pri čemer poudarja pomen podpore celotni vrednostni verigi – od raziskav do uporabe inovacij. Bioekonomija je v evropski strategiji opredeljena kot priložnost za zeleno rast, večjo odpornost in razvoj trajnostnih rešitev. To potrjuje pomen povezovanja raziskovalnih zmogljivosti, pilotnih projektov in gospodarstva tudi v Zasavju. (Evropska komisija, A Competitiveness Compass for the EU, 29. 1. 2025; Svet EU, sklepi o znanostih o življenju in konkurenčnosti EU, 30. 9. 2025; Evropska komisija, A Strategic Framework for a Competitive and Sustainable EU Bioeconomy, 27. 11. 2025.) commission.europa.eu
Biotehnologija predstavlja priložnost za nadaljnjo diverzifikacijo in specializacijo zasavskega gospodarstva, razvoj dejavnosti z višjo dodano vrednostjo ter usposabljanje kadrov. Zasavje ima za razvoj tega področja več pomembnih izhodišč: raziskovalne in demonstracijske zmogljivosti Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (Center DUBT), podjetja s področja biotehnologije, kot je Microbium, pričakovani vstop podjetja ACIES BIO v regijo ter dolgoletno industrijsko tradicijo TKI Hrastnik. Pomembno vlogo lahko imajo tudi organizacije, ki delujejo na področju ravnanja z odpadnimi tokovi in krožnega gospodarstva.
Udeleženci in prepoznane priložnosti
Na septembrskem srečanju so sodelovali predstavniki raziskovalnih organizacij, podjetij, javnega sektorja in podpornih okolij, med njimi Center za pravični prehod Zasavja (RRA Zasavje), Center DUBT (Kemijski inštitut), Acies Bio d.o.o., Microbium d.o.o., TKI Hrastnik d.d., CEROZ d.o.o., RTCZ d.o.o., ACT-SI, Climate KIC, Inštitut TRK, Zasavska gospodarska zbornica in Gm Circularity. V dosedanjem procesu so bile prepoznane razvojne pobude in priložnosti, povezane s pridobivanjem kritičnih surovin, izločanjem in ponovno uporabo koristnih snovi iz odpadnih voda, izrabo potenciala aktivnega blata iz čistilnih naprav, bioremediacijo tal, onesnaženih s težkimi kovinami, pirolizo ter drugimi tehnologijami za krožno uporabo surovin in odpadnih tokov.

Pilotni primeri za razvoj regijskega biotehnološkega in bioekonomskega ekosistema (22. 9. 2026, Zagorje ob Savi)
Srečanje je vsebinsko nadgradilo razpravo z delavnice Critical raw materials – Towards the concept of a Slovenian CRM pilot, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani v okviru pobude Slovenian Deep Demonstration. Na njej so deležniki obravnavali možnosti za razvoj pilotnih projektov na področju kritičnih surovin, med drugim pridobivanje fosforja iz odpadnih voda, blata iz čistilnih naprav in pepela iz predelave bioloških odpadkov. Tokratno srečanje je te razprave povezalo z razvojnimi priložnostmi in zmogljivostmi v Zasavju. Na srečanju so obravnavali pilotne projekte, ki povezujejo podjetja s področja biotehnologije in bioekonomije ter izvajalce javnih gospodarskih služb. Njihov razvoj bi lahko prispeval k izboljšanju okolja v regiji ter ustvarjal nove razvojne in poslovne priložnosti. Med obravnavanimi usmeritvami sta bili ekoremediacija tal ter pridobivanje kritičnih surovin, zlasti fosforja in silicija. Za ti surovini v regiji že obstajata potreba oziroma zanimanje, med drugim v TKI Hrastnik in Centru DUBT.
Možnost vzpostavitve regionalne vrednostne verige za recikliranje fosforja je bila že predmet predhodne študije izvedljivosti v okviru projekta Slovenia’s Deep Demonstration. Študija obravnava pridobivanje fosforja iz aktivnega blata iz čistilnih naprav, pepela in bio oglja, izcednih voda z odlagališč ter izbranih industrijskih ostankov. Kot ključne zmogljivosti in partnerje za razvoj verige navaja Kemijski inštitut oziroma Center DUBT, CEROZ, Surovino in TKI Hrastnik. Ker je pilot še v raziskovalni fazi, bo treba predlagane postopke, kakovost vhodnih tokov in možnosti uporabe pridobljenih produktov potrditi z vzorčenjem in laboratorijskimi preizkusi. (Climate KIC, RDEL 10: Phosphorus Pilot Preliminary Feasibility Study, december 2025.)
Širši razvojni pristop Zasavja prepoznava tudi študija primera, pripravljena v okviru evropske pobude Circular Cities and Regions Initiative (CCRI). Izpostavlja, da regija krožni prehod uresničuje s povezovanjem podpore podjetjem, raziskovalnega sodelovanja, infrastrukture, razvoja znanj in financiranja. Med pomembnimi priložnostmi navaja sodelovanje podjetij z raziskovalnimi ustanovami pri razvoju novih krožnih vrednostnih verig, tudi na področju kritičnih surovin, kjer Center DUBT povezuje raziskovalne zmogljivosti z regionalnimi podjetji. (Climate KIC, Zasavje: Systemic Transition Supporting Local Businesses, april 2026.)
Naslednji koraki
Na srečanju je bila prepoznana tudi potreba po krepitvi in širitvi raziskovalne infrastrukture v regiji, ki bi omogočila hitrejši razvoj biotehnologije in bioekonomije. Takšna infrastruktura bi podpirala razvoj novih poslovnih modelov, izdelkov in storitev ter uporabo biotehnoloških rešitev pri sanaciji onesnaženih tal in voda, v kmetijstvu in prehranski industriji, pri ravnanju z odpadki ter pridobivanju kritičnih surovin.
Rezultati srečanja bodo služili kot podlaga za nadaljnje oblikovanje regijskega biotehnološkega in bioekonomskega ekosistema, pripravo projektnih konceptov ter iskanje možnosti za prijave na evropske razpise, med drugim v okviru instrumenta Interregional Innovation Investments (I3). Povezovanje obstoječih znanj, tehnologij in zmogljivosti lahko pomembno prispeva k ciljem pravičnega prehoda in nadaljnji specializaciji zasavskega gospodarstva.

