Na Prapretnem nad Trbovljami se je 22. septembra 2026 slovesno odprla druga in tretja enota Sončne elektrarne Prapretno z baterijskim hranilnikom električne energije. Z zaključkom projekta je nekdanje območje premogovništva in odlagališča Termoelektrarne Trbovlje dobilo novo razvojno vsebino, celoten kompleks pa je postal največja delujoča sončna elektrarna v Sloveniji.

Sončni elektrarni Prapretno 2 in 3 imata skupno inštalirano moč 6,75 MW in predvideno povprečno letno proizvodnjo 6.865 MWh električne energije, kar zadošča za oskrbo več kot 1.500 gospodinjstev. Skupaj s prvo enoto, ki obratuje od leta 2022, kompleks danes obsega 17.946 sončnih modulov s skupno močjo 9,8 MW. Ocenjena letna proizvodnja celotnega kompleksa znaša 10,2 GWh.

Pomemben del naložbe je baterijski hranilnik z močjo 7 MW in kapaciteto 14 MWh. Omogočal bo učinkovitejše upravljanje proizvedene električne energije, večjo fleksibilnost obratovanja in podporo stabilnosti elektroenergetskega sistema. Projekt tako povezuje proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov z njenim shranjevanjem na isti lokaciji.

Gre za prvo slovensko energetsko investicijo, sofinancirano iz Sklada za pravični prehod EU. Celotna vrednost projekta znaša 13,623 milijona EUR, od tega je Sklad za pravični prehod prispeval 2,798 milijona EUR oziroma 20,5 % celotne investicije.

Projekt je pomemben primer pravičnega prehoda v praksi: rekultivirano in nekoč degradirano območje dobiva novo energetsko in razvojno funkcijo, Zasavje pa krepi svojo vlogo pri prehodu iz premogovne v nizkoogljično regijo. HSE je z občinama Trbovlje in Hrastnik sklenil tudi dogovor, po katerem bo lokalnima skupnostma namenjenih 10 odstotkov proizvedene električne energije po proizvodni ceni.

Ob odprtju je zaživela tudi 1,7 kilometra dolga Sončna učna pešpot Prapretno. Na šestih vsebinskih točkah obiskovalcem predstavlja zgodovino območja, njegovo preobrazbo ter delovanje sončne elektrarne in baterijskega hranilnika. Prapretno tako postaja prostor, kjer se premogovna preteklost Zasavja neposredno povezuje z njegovo energetsko prihodnostjo.

Aktivnosti Centra za pravični prehod so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.