Center za pravični prehod Zasavja je v sodelovanju z Mladinskim centrom Zagorje ob Savi pripravil Zeleni hackathon za mlade – Tvoja ideja ima zeleno luč!, na katerem so nastajale ideje in rešitve za prihodnji razvoj Zasavja.

Dogodek se je začel s predstavitvijo Centra za pravični prehod Zasavja, procesa pravičnega prehoda v regiji ter projektov in aktivnosti, ki se trenutno izvajajo v Zasavju. Predstavnica CPPZ je udeležencem predstavila vlogo centra kot podporne strukture pri prestrukturiranju regije ter jih seznanila s konkretnimi projekti, ki v okviru pravičnega prehoda že spreminjajo Zasavje.

Nato so se udeleženci lotili štirih razvojnih izzivov – PREPLET, PODZEMLJE, PROSTOR in PREBOJ – ter iskali konkretne ideje in rešitve za prihodnost regije.

Dogodek je bil del širšega procesa razmišljanja o prihodnosti Zasavja, ki se je letos začel na Konferenci pravičnega prehoda Zasavja. Na konferenci so različni deležniki v okviru tematskih delovišč odpirali ključna razvojna vprašanja – od znanja in izobraževanja do prihodnje uporabe rudarske dediščine, revitalizacije prostorov in gospodarske preobrazbe. Nadaljevanje razprav je sledilo septembra v okviru dogodka NOVA IZMENA, kjer so bile te teme predstavljene tudi dijakom GESŠ Trbovlje.

PREPLET – poveži mlade, znanje in priložnosti

Pri prvem izzivu so mladi izpostavili, da je izobraževalni sistem pogosto preveč tog in premalo izkustven ter da bi bilo v izobraževanje smiselno vključiti več praktičnih, neformalnih in sodobnih načinov učenja. Kot eno od rešitev so predlagali enkrat mesečno izvedbo neformalnega izobraževanja, ki bi potekalo v sodelovanju z različnimi regijskimi organizacijami in bi mladim omogočilo pridobivanje znanj tudi zunaj klasičnega šolskega okolja. Pri tem bi se uporabljali sodobni pristopi, kot je igrifikacija, ter druge metode, ki bi učenje naredile bolj zanimivo, interaktivno in izkustveno.

Prav na tem področju se odpira tudi povezava s projektom Preplet – Zasavsko učno stičišče. Eden od njegovih ciljev je namreč uvajanje novih in sodobnih pristopov k učenju ter ustvarjanje okolja za drugačne oblike pridobivanja znanja in kompetenc. Preplet tako predstavlja eno od priložnosti, s katerimi lahko regija naslavlja izziv, ki so ga prepoznali tudi mladi – kako izobraževanje narediti bolj sodobno, praktično, povezovalno in povezano z realnim okoljem.

 

PODZEMLJE – daj rudniku novo vsebino

Rudarska preteklost je v Zasavju pustila obsežno podzemno infrastrukturo, ki predstavlja pomemben del identitete regije, hkrati pa odpira vprašanje njene prihodnje uporabe.

Med predlogi je izstopala ideja »Rudnik mladih« – prostora v rudniku, namenjenega druženju in različnim dejavnostim. V njem bi lahko nastal prostor za mlade, ki bi bil poleti tudi prijeten hladnejši prostor, hkrati pa bi lahko gostil koncerte, dogodke, druženja ali druge vsebine.

Ideja predstavlja primer razmišljanja, kako lahko rudarsko dediščino ohranimo, hkrati pa ji damo novo, sodobno funkcijo.

 

PROSTOR – daj praznim prostorom nov lajf

Pri tem izzivu se je skozi delo več skupin pokazalo, da številna društva in druge lokalne organizacije nimajo ustreznih prostorov, kjer bi lahko izvajale svoje aktivnosti. Hkrati ima Zasavje številne prazne oziroma premalo izkoriščene objekte, ki so zaradi različnih gospodarskih in družbenih sprememb izgubili svojo prvotno funkcijo. Ena od priložnosti je zato v tem, da bi se zapuščene oziroma neizkoriščene objekte ustrezno uredilo in namenilo dejavnostim društev, organizacij in lokalne skupnosti.

Na ta način bi lahko prazni prostori ponovno dobili funkcijo, hkrati pa bi ustvarili boljše pogoje za delovanje društev, povezovanje ljudi, izvajanje različnih aktivnosti ter razvoj novih vsebin v lokalnem okolju.

 

PREBOJ – ustvari novo storitev ali produkt Zasavja

Četrti izziv je bil usmerjen v gospodarsko preobrazbo regije in vprašanje, kako ustvariti nove razvojne priložnosti.

Ena od zanimivejših idej je bila kampus, ki poveže ljudi, znanje in gospodarstvo. Izobraževanje bi bilo lahko povezano z resničnimi izzivi lokalnih podjetij, mladi bi pri tem pridobivali praktične izkušnje in reševali konkretne probleme, podjetja pa bi spoznavala bodoče kadre in pridobivala nove rešitve.

S tem se je povezovala tudi ideja »Prihodnost lahko gradimo doma«. Mladi lahko študirajo drugje, vendar bi lahko že v času študija ostali povezani z Zasavjem, spoznavali lokalna podjetja in njihove potrebe ter tako ohranjali stik z okoljem, v katerega bi se lahko po končanem študiju tudi vrnili.

Odprlo se je tudi vprašanje lokacije in dostopnosti izobraževalnih vsebin ter možnosti za bolj povezano in osrednjo izobraževalno infrastrukturo.

 

Od idej do prihodnjih razvojnih usmeritev

Ideje, oblikovane na hackathonu, so pokazale različne poglede na vprašanja, ki so pomembna za nadaljnjo preobrazbo Zasavja. V njih se prepletajo znanje, izobraževanje, podjetništvo, prostori, rudarska dediščina, tehnologija in kakovost življenja.

Prav povezovanje teh področij je pomemben del pravičnega prehoda. Ne gre le za nadomeščanje dejavnosti, ki jih je regija izgubila, temveč za ustvarjanje novih priložnosti, novih vsebin in nove razvojne identitete Zasavja.

Zato so ideje, ki so nastale v okviru različnih letošnjih aktivnosti – od konferenčnih delovišč do dela z dijaki in hackathona – pomemben prispevek k širšemu razmisleku o tem, kakšno Zasavje želimo graditi v prihodnje, tudi v okviru priprave na naslednje finančno obdobje 2028–2034.

 

Zeleni hackathon tako predstavlja enega od korakov v procesu, v katerem se razvojne teme iz razprav postopoma prevajajo v konkretne ideje – in iz idej v možne rešitve za prihodnost Zasavja.