Kako si mladi predstavljajo Zasavje prihodnosti? Katere priložnosti vidijo v regiji in kaj bi bilo treba spremeniti, da bi mladi tukaj želeli živeti, delati in ustvarjati? Na ta vprašanja je odgovarjalo 150 dijakov Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, programa ekonomski tehnik, v okviru dogodka NOVA IZMENA.

Dogodek, ki ga je Center za pravični prehod Zasavja organiziral v sodelovanju z GESŠ Trbovlje, je mladim ponudil priložnost, da aktivno razmišljajo o prihodnosti regije in jo pogledajo tudi skozi svoje ideje in potrebe. Hkrati je NOVA IZMENA predstavljala nadaljevanje delovišč Konference pravičnega prehoda Zasavja 2026, saj smo štiri razvojna področja, ki so bila takrat predmet razprave, tokrat odprli skozi pogled mladih. Dijaki so jih obravnavali na njim prilagojen način ter iskali konkretne ideje in rešitve za prihodnost Zasavja.

Od spoznavanja regije do oblikovanja idej

Aktivnost se je začela s spoznavanjem regionalnega okolja. Dijaki so v skupinah obiskali različne organizacije in podjetja ter se tako seznanili z njihovim delovanjem in različnimi priložnostmi v Zasavju.

V okviru obiska Regionalne razvojne agencije Zasavje so spoznali delo RRA Zasavje ter projekta PONI Zasavje in RCM, Center za pravični prehod Zasavja pa jim je predstavil proces pravičnega prehoda, njegov pomen za Zasavje ter priložnosti, ki jih prinaša za prihodnji razvoj regije. Dijaki so tako dobili širši pogled na spremembe, ki se dogajajo v Zasavju, in na priložnosti, ki se ob tem odpirajo za prihodnost regije.

Sledil je dogodek NOVA IZMENA – hekaton idej mladih za prihodnost Zasavja, kjer so dijaki v ekipah iskali svoje rešitve in ideje v okviru štirih razvojnih prioritet regije.

Dijake je nagovoril župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, spodbudne besede jim je namenil podjetnik Sergej Smrkolj, Junior Achievement Slovenija pa je predstavil program Moje podjetje.

Štiri razvojna področja – pogled mladih

Pri razmišljanju o prihodnosti izobraževanja so dijaki izpostavili potrebo po novih izobraževalnih možnostih v regiji. Med njihovimi predlogi je bila ustanovitev visokošolske fakultete v Zasavju ter uvedba novih, sodobnih smeri na obstoječih srednjih šolah.

Predlagali so tudi izgradnjo študentskih in dijaških domov, pri čemer bi bilo mogoče za nastanitve uporabiti in prenoviti zapuščene objekte.

Pomemben poudarek je bil namenjen vključevanju mladih v regionalno okolje. Dijaki so predlagali več vključevanja lokalnih šol v regijske projekte ter aktivno sodelovanje dijakov z lokalnimi organizacijami pri pripravi in izvedbi različnih aktivnosti.

Veliko pozornosti so namenili tudi povezovanju šol in podjetij. Predlagali so organizacijo strokovnih ekskurzij, smiselno obvezno delovno prakso ter srečanja med šolami in podjetji za krepitev sodelovanja in izmenjave izkušenj.

Veliko razmišljanja je bilo namenjenega tudi podjetništvu in zaposlitvenim priložnostim. Dijaki so predlagali podjetniški sejem v Zasavju, različne podjetniške dogodke ter več srečanj s podjetniki na šolah. Med zanimivejšimi idejami je bila tudi podjetniška aplikacija, ki bi mlade povezovala z izkušenimi podjetniki ter jim pomagala pri razvijanju in uresničevanju njihovih idej.

Ob tem so razmišljali tudi o tem, kako v Zasavju ustvariti več priložnosti za zaposlitev. Predlagali so privabljanje večjih podjetij in ustvarjanje bolj raznolikih delovnih mest, saj bi tako mladim in drugim prebivalcem ponudili več možnosti za delo in karierni razvoj bližje domu.

Kje bodo mladi živeli?

Ob razmišljanju o prihodnosti Zasavja so se dijaki dotaknili tudi zelo konkretnega vprašanja – kje in kako bodo mladi nekoč živeli. Predlagali so projekt »Moj prvi dom« v Zasavju, v okviru katerega bi se gradila dostopna stanovanja z občinskim financiranjem oziroma subvencijami ter z najemninami, nižjimi od tržnih. Predlagali so tudi mesečne občinske pomoči za kritje najemnin za dijake in študente ter občinski odkup in prenovo starejših, zapuščenih hiš in stanovanj, ki bi jih bilo mogoče prilagoditi potrebam študentov.

Med predlogi je bila tudi posodobitev in večja pogostost javnega potniškega prometa, pa tudi širitev trgovske ponudbe v Zasavju.

Kako iz naše preteklosti ustvariti nekaj novega?

Kako iz zgodbe, ki je zaznamovala Zasavje, ustvariti nekaj, kar bo zanimivo tudi prihodnjim generacijam? Tudi to vprašanje jih je spodbudilo k razmišljanju. Rudarsko dediščino so povezovali z novimi tehnologijami, turizmom in novimi vsebinami ter iskali načine, kako jo predstaviti na sodoben način.

Ena od idej je bila virtualna VR-igra o rudarstvu, ki bi simulirala delo v rudniku Trbovlje in premogovniku ter vključevala zgodovinska besedila o Zasavju. Razmišljali so tudi o hotelu v rudniku v Hrastniku, restavraciji s tradicionalno rudarsko hrano, ureditvi spominskega parka ter prenovi starih rudarskih in industrijskih objektov v muzeje in kulturne centre.

Pogled mladih pa se ni ustavil pri kulturni dediščini. Zasavje so videli tudi kot prostor za razvoj športnega in adrenalinskega turizma. Med njihovimi idejami so bili »Ironman Zasavje«, glasbeni festival »Zasavska Coachela«, pustolovski park, različne adrenalinske aktivnosti, zipline ter dobrodelni dogodki.

Prostor za nove vsebine in novo življenje

Zanimivo vprašanje pa je bilo tudi, kaj narediti s prostori, ki so danes prazni in neizkoriščeni. Dijaki so si predstavljali, kako bi lahko zapuščen objekt dobil novo življenje in postal prostor za ljudi, znanje, druženje ali nove dejavnosti.

Med njihovimi predlogi so bili Muzej prihodnosti Zasavja, dijaški dom, hotel, športno-rekreacijski center, zeleni center s skupnostnimi parki in vrtovi ter center za medgeneracijsko druženje. Predlagali so tudi kulturno-ustvarjalni center in dom za starejše občane.

Zelena energija za prihodnost

Prihodnost Zasavja so dijaki videli tudi skozi bolj zeleno in trajnostno prihodnost. Razmišljali so, kako bi lahko regija bolje izkoristila obnovljive vire energije in hkrati zmanjšala vplive na okolje. Med njihovimi idejami so bile hidroelektrarne in sončne elektrarne, večja uporaba biomase in termalne energije ter bazenski kompleks, pri katerem bi za ogrevanje izkoristili lokalno termalno vodo. Izpostavili so tudi potrebo po zmanjšanju splošne uporabe plastičnih izdelkov v regiji.

Kdo mora sodelovati pri uresničevanju idej?

Dobre ideje same po sebi niso dovolj – za njihovo uresničitev je potrebno sodelovanje. Zato so se dijaki vprašali tudi, kdo bi moral stopiti skupaj, da bi njihove zamisli lahko postale resničnost.

Med ključnimi akterji so prepoznali državo, občine, različne organizacije in posameznike. Pomemben del vsake dobre ideje pa je po njihovem mnenju tudi način, kako jo približati ljudem. Pri promociji so zato izpostavili predvsem družbena omrežja, kot sta TikTok in Instagram, ter promocijske videoposnetke.

NOVA IZMENA je mladim ponudila priložnost, da na prihodnost Zasavja pogledajo nekoliko drugače – ne le skozi vprašanje, kaj jim v regiji manjka, ampak predvsem skozi vprašanje, kaj bi lahko sami pomagali ustvariti.

In idej ni bilo malo. Njihovi predlogi so segali od novih izobraževalnih možnosti, povezovanja šol in podjetij ter podpore podjetništvu do dostopnejšega bivanja, novih turističnih vsebin, sodobne predstavitve rudarske dediščine, oživljanja zapuščenih prostorov ter razvoja zelene energije.

Rezultati NOVE IZMENE tako prinašajo pogled 150 mladih na prihodnost Zasavja – na to, kaj si želijo, kaj prepoznavajo kot priložnost in kakšne spremembe si predstavljajo v okolju, v katerem živijo.

Tokrat je bila na vrsti nova izmena. In prihodnost Zasavja je očitno v dobrih rokah. 

 

𝘈𝘬𝘵𝘪𝘷𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 𝘊𝘦𝘯𝘵𝘳𝘢 𝘻𝘢 𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪č𝘯𝘪 𝘱𝘳𝘦𝘩𝘰𝘥 𝘡𝘢𝘴𝘢𝘷𝘫𝘢 𝘴𝘰 𝘷 𝘤𝘦𝘭𝘰𝘵𝘪 𝘧𝘪𝘯𝘢𝘯𝘤𝘪𝘳𝘢𝘯𝘦 𝘪𝘻 𝘴𝘳𝘦𝘥𝘴𝘵𝘦𝘷 𝘵𝘦𝘩𝘯𝘪č𝘯𝘦 𝘱𝘰𝘮𝘰č𝘪 𝘚𝘬𝘭𝘢𝘥𝘢 𝘻𝘢 𝘱𝘳𝘢𝘷𝘪č𝘯𝘪 𝘱𝘳𝘦𝘩𝘰𝘥.