Zasavje se nahaja v procesu preobrazbe iz tradicionalne premogovne in energetsko intenzivne regije v konkurenčno, visokotehnološko in nizkoogljično regijo, skladno s cilji Evropskega zelenega dogovora in prizadevanji za doseganje podnebne nevtralnosti. Te strukturne spremembe se v regiji izvajajo v okviru Mehanizma za pravični prehod (Just Transition Mechanism), ki zagotavlja ciljno usmerjeno podporo regijam, ki so zaradi prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo izpostavljene največjim socialnim, gospodarskim in razvojnim izzivom. Na področju energetike in industrije – dveh strateško in tehnološko tesno povezanih sektorjev – se preobrazba osredotoča na postopno razogljičenje industrijskih procesov, optimizacijo rabe energije, povečevanje deleža obnovljivih virov energije ter uvajanje naprednih energetskih tehnologij in inovativnih sistemskih rešitev v industrijskem in energetskem sektorju. Ti ukrepi krepijo konkurenčnost in odpornost industrije, spodbujajo razvoj novih poslovnih modelov ter izdelkov z nižjim ogljičnim odtisom, hkrati pa prispevajo k večji energetski samozadostnosti regije in njeni dolgoročni odpornosti.

Decembra 2025 je v Zasavju potekal obisk Vlade Republike Slovenije. V okviru tega obiska je državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl obiskal TKI Hrastnik, energetsko lokacijo Termoelektrarne Trbovlje (TET), s katero upravlja družba HSE eDT – Energetska družba Trbovlje, ter Center DUBT, prvo javno znanstveno-raziskovalno institucijo v Zasavju, ki se vzpostavlja s sredstvi Sklada za pravični prehod. Na teh lokacijah se izvajajo ključne intervencije v podporo razogljičenju, optimizaciji industrijskih procesov, energetski učinkovitosti, integraciji novih zmogljivosti za shranjevanje energije, povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter uvajanju vodikovih tehnologij. 

»Trije obiski in tri zelo pozitivne zgodbe o tem, kako lahko zeleni prehod spodbuja nove priložnosti za prihodnost – za razvoj novih gospodarskih dejavnosti in ustvarjanje novih delovnih mest. V Zasavju skrb za okolje hodi z roko v roki z razvojem.« Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo

Napredni projekti in intervencije v zasavskem industrijskem sektorju 

V zasavski industriji potekajo konkretni projekti na področju razogljičenja in energetske učinkovitosti. Steklarna Hrastnik uvaja tehnologije za proizvodnjo zelenega vodika in njegovo uporabo v proizvodnih procesih, kar omogoča znatno zmanjšanje ogljičnega odtisa, proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo iz čistega stekla ter krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetja. Družba TKI Hrastnik je z nedavno integracijo nove kompresorske opreme uspešno zajela tehnološko paro in vzpostavila sistem za ponovno uporabo toplote v obliki pare, s čimer je porabo zemeljskega plina v procesu zmanjšala za približno 30 %. Podjetji InterCAL Zagorje in Industrija apna Kresnice preučujeta tehnološke možnosti za uporabo zelenega vodika v procesih proizvodnje apna in izdelkov iz apna, kar  lahko vodi v znantno razogljičenje te energetsko intenzivne industrije, povečanje njihove konkurenčnosti in seveda zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Pomembno je omeniti, da pri ogljičnem odtisu izdelkov teh industrij transport blaga še vedno predstavlja znaten delež emisij ogljikovega dioksida, zato je iz vidika celovitega razogljičenja potrebno načrtovati tudi ukrepe v sektorju transporta in logistike. 

Razvojni potenciali in projekti energetske lokacije Termoelektrarne Trbovlje 

Za razvoj nizkoogljičnega transporta v Zasavju predstavlja lokacija Termoelektrarne Trbovlje (TET) primerno izhodišče, saj razpolaga z ustreznimi prostorskimi, infrastrukturnimi in tehničnimi pogoji za vzpostavitev proizvodnih kapacitet zelenega vodika ter umestitev spremljajoče polnilne infrastrukture za vodikova vozila. Takšna infrastruktura je še posebej smiselna za segmente prometa, kjer ima vodik največjo tehno-ekonomsko upravičenost, zlasti za avtobusni promet in potencialno tudi težji tovorni promet ter komunalna vozila. Z uvajanjem vodikovih avtobusov (TAM Europe načrtuje proizvodnjo do 100 vodikovih avtobusov letno, LPP uvaja 8 mestnih avtobusov s pogonom na vodik) bi bilo mogoče postopno razogljičiti medkrajevni potniški promet v Zasavju, hkrati pa bi vzpostavljena polnilna infrastruktura ustvarila pogoje za širšo uvedbo vodikovih tovornjakov in težjih komunalnih vozil. To bi omogočilo brez emisijski cestni transport blaga in energentov ter prispevalo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, obremenitev okolja in odvisnosti od fosilnih goriv v regionalnem prometnem, industrijskem sektorju in v javnih gospodarskih službah – komunalna podjetja. 

Lokacija TET predstavlja eno ključnih strateških razvojnih območij za prihodnji razvoj zasavske energetike. Gre za prostor z obstoječo, dobro razvito in robustno energetsko infrastrukturo, ki vključuje stikališče napetostnega nivoja 110 kV, bližino prenosnega plinovodnega omrežja, ustrezno prostorsko umeščenost ter dobro cestno in železniško povezljivost. Ti dejavniki lokacijo uvrščajo med najprimernejša območja za razvoj novih nizkoogljičnih energetskih rešitev in podpornih sistemov. 

Družba HSE na širšem območju že izvaja izgradnjo fotonapetostnih proizvodnih enot v okviru projekta Prapretno 2 in 3, ki bo s skupno nazivno močjo 10 MW (Prapretno 1,2,3) predstavljal največji tovrstni fotonapetostni sistem v Sloveniji. Vzporedno na sami lokaciji TET potekajo projekti vzpostavitve baterijskih hranilnikov električne energije velikih kapacitet in instaliranimi močmi do 200 MW. Ti hranilniki bodo pomembno prispevali k večji fleksibilnosti elektroenergetskega sistema, omogočali učinkovito uravnavanje proizvodnje in porabe ter predstavljali ključno podporo nadaljnji integraciji novih proizvodnih enot iz obnovljivih virov energije. Na južnih pobočjih hribov, ki obdajajo lokacijo, obstajajo namreč dodatne možnosti za umeščanje novih fotonapetostnih sistemov, kar še povečuje proizvodni potencial iz obnovljivih virov energije.

Integracija tehnologij za proizvodnjo vodika je na lokaciji termoelektrarne smiselna tudi z vidika zmanjševanja odvisnosti od uvoženih energetskih virov v okviru sistema državnih energetskih rezerv, ki delujejo na lokaciji. V sklopu nadaljnjega razvoja območja TET sta načrtovana dva nova plinska bloka (plinski elektrarni), ki bosta nadomestila obstoječi plinski turbini in bosta zasnovana kot H₂-ready. Njuna izgradnja je predvidena do leta 2030, pri čemer bosta – tako kot obstoječi turbini – vključena v sistem državnih energetskih rezerv. Takšne plinske turbine omogočajo postopno nadomeščanje zemeljskega plina z vodikom, in sicer do približno 75 % energenta v gorivni mešanici. Vzpostavitev lokalne proizvodnje zelenega vodika za potrebe obratovanja te energetske infrastrukture bi pomenila ne le znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, temveč tudi pomembno krepitev energetske neodvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, zlasti zemeljskega plina. Takšen pristop bi predstavljal pomemben demonstracijski primer celostnega prehoda v nizkoogljično energetiko ter bistveno prispeval k povečanju odpornosti Zasavja in Slovenije z vidika dolgoročne energetske varnosti in stabilnosti oskrbe (primer prakse: v Avstriji OMW gradi enega izmed največjih elektroliznih obratov v Evropi z močjo 140 MW in kapacitetami za proizvodnjo 23.000 ton zelenega vodika letno). 

Železniški promet v podporo energetski in industrijski tranziciji Zasavja

Pomembna prednost območja in širše regije Zasavje je tudi dobra povezanost ključnih industrijskih lokacij z osrednjo energetsko lokacijo TET prek železniške infrastrukture. Železniški promet predstavlja eno izmed nizkoogljičnih oblik transporta, ob nadaljnjem razvoju tehnologij pa lahko odigra pomembno vlogo pri razogljičenju logističnih in industrijskih tokov (po vzoru Španije – FCH2 RAIl in Nemčije – Alstop Coradia iLinit bi lahko tudi po slovenskih železnicah zapeljali vlaki na vodik in postopoma nadomestili dizelske lokomotive). 

Obstoječa železniška infrastruktura v Zasavju je bila v preteklosti skrbno načrtovana glede na logistične potrebe industrije in energetike, kar se odraža v dobri dostopnosti industrijskih območij, energetskih lokacij in povezav z nacionalnim prometnim omrežjem. Prav ta zgodovinsko oblikovana, a še vedno funkcionalno zelo kakovostna prometna infrastruktura predstavlja pomembno razvojno prednost regije.

Povezava železniškega omrežja z osrednjo energetsko lokacijo TET in energetsko intenzivnimi industrijskimi obrati odpira možnosti za organiziran nizkoogljični transport energentov, vključno z zelenim vodikom, ter drugih strateških tovorov. Hkrati predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj trajnostne logistike, podporo industrijskemu prestrukturiranju in učinkovitejšo izrabo obstoječe prometne infrastrukture kot enega ključnih razvojnih temeljev Zasavja .

Na podlagi navedenih prostorskih, infrastrukturnih in tehnoloških prednosti ima lokacija Termoelektrarne Trbovlje izrazit potencial, da se razvije v regionalno oziroma nacionalno vozlišče za napredne rešitve na področju energetike, industrije in trajnostne mobilnosti. 

Ključno pri nadaljnjem razvoju Zasavja je ohranjanje in nadgradnja energetske ter industrijske dejavnosti ter njuno skupno, usklajeno načrtovanje. Energetika in industrija sta v regiji neposredno povezani – industrija je velik porabnik energije, hkrati pa lokalno okolje razpolaga z znanjem, infrastrukturo in prostorskimi možnostmi, da del teh potreb zagotovi lokalno. S tem se krepita energetska samozadostnost in odpornost regije.

Energetske skupnosti (REC – Renewable energy Communities) 

Pomemben element energetske tranzicije regije predstavlja povezovanje proizvodnje, porabe in shranjevanja energije v energetske skupnosti, znotraj katerih poteka izmenjava energije in presežkov energije, proizvedenih iz obnovljivih virov. Pri tem je treba poudariti, da energija sonca ni samoumevna zgolj kot postavitev fotonapetostnih sistemov. Ključno je, da so proizvodne enote za električno energijo iz sonca ustrezno integrirane v lokalne in regionalne energetske procese ter da se zagotovi optimalna proizvodnja, shranjevanje in uporaba energije.

Za delovanje takšnih integriranih energetskih sistemov je ključna vzpostavitev lokalnega oziroma regionalnega trga z energijo oziroma energetskih skupnosti, na primer v obliki uravnoteženih podbilančnih skupin, ki jih sestavljajo proizvajalci energije, porabniki ali kombinacija obeh – t. i. prosumerji (hkratni proizvajalci in porabniki). Takšen trg omogoča ekonomsko vzdržnost proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter učinkovitejše upravljanje lokalnih energetskih tokov.

V Zasavju so prisotni energetsko intenzivni industrijski uporabniki, ki lahko lokalno proizvedene presežke električne energije porabijo oziroma jih odkupijo od lokalnih proizvajalcev, namesto da se presežna energija oddaja v omrežje po ničelni ali celo negativni ceni. S tem se izboljšuje ekonomika vseh vključenih deležnikov, zmanjšujejo se obremenitve distribucijskega omrežja ter krepi stabilnost in odpornost energetskega sistema. V takšne integrirane, lokalno organizirane energetske (pod)sisteme se smiselno vključujejo tudi vodikove tehnologije, ki omogočajo pretvorbo viškov električne energije v vodik. Ta se lahko uporablja v različnih aplikacijah – kot energent, v trajnostni mobilnosti, kot surovina v industrijskih procesih ali kot oblika shranjevanja energije, pri čemer se lahko po potrebi in ob ustreznih pogojih ponovno pretvori v električno energijo z uporabo gorivnih celic. Poseben pomen imajo vodikove tehnologije v obdobjih visoke proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn. V primerjavi z baterijskimi sistemi vodik omogoča dolgoročnejše in sezonsko shranjevanje energije.

Vloga Centra za brezogljične tehnologije – Center DUBT

Pomembno vlogo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij v Zasavju ima Center za brezogljične tehnologije – Center DUBT, ki ga v regiji vzpostavlja Kemijski inštitut s sredstvi Sklada za pravični prehod. Center predstavlja prvo javno raziskovalno in inženirsko infrastrukturo v zasavski regiji, namenjeno izvajanju raziskovalnih, razvojnih in inženirskih programov na področju vodikovih tehnologij, baterijskih sistemov ter zajema in uporabe CO₂.

Center DUBT je zasnovan kot ključna raziskovalna in inženirska infrastruktura, ki neposredno prispeva k razogljičenju industrije ter krepitvi konkurenčnosti zasavskega in slovenskega gospodarstva. Gre za enega redkih primerljivih raziskovalnih laboratorijev v evropskem prostoru, ki deluje kot razvojna in podporna platforma za razvoj, testiranje in validacijo tehnologij na srednjih ravneh tehnološke zrelosti (TRL). Njegovo delovanje je usmerjeno v prenos raziskovalnih rezultatov, tehnoloških rešitev in procesnega znanja v industrijsko prakso.

Vzpostavitev Centra DUBT ima strateški pomen za regijsko prestrukturiranje in hkrati nacionalni pomen z vidika krepitve raziskovalno-razvojnih zmogljivosti na področju brezogljičnih tehnologij. Raziskovalni in razvojni programi centra v pomembni meri že vzpostavljajo razvojno specializacijo regije v smeri brezogljičnih tehnologij, naprednih materialov in visoko specializiranega tehničnega znanja.

Center bo prispeval h krepitvi kadrovskih kapacitet ter deloval kot podporna razvojna infrastruktura za energetski sektor, industrijo ter mala in srednja podjetja. V sodelovanju s Centrom DUBT bo regionalnim akterjem olajšano vključevanje v razvojne projekte, pilotne aplikacije in verige vrednosti na področju baterijskih tehnologij, vodikovih rešitev in drugih kritičnih tehnologij. 

Zasavje ima ustrezen industrijski, energetski, raziskovalno-razvojni in prostorski profil, da lahko z usklajeno integracijo rešitev na področju proizvodnje, porabe in shranjevanja energije izvede uspešno energetsko in industrijsko tranzicijo. Razpoložljiva energetska infrastruktura, prisotnost energetsko intenzivne industrije, razvoj raziskovalnih in inženirskih zmogljivosti ter možnosti za nadaljnjo umestitev obnovljivih virov energije ustvarjajo pogoje za celostno preobrazbo regionalnega energetskega sistema. Skladno s predstavljenimi strateškimi usmeritvami v Zasavju potekajo aktivnosti za vzpostavitev t.i. Male vodikove doline Zasavje (H2SAVA), ki bi povezala procese različnih sektorjev in zagotovila energetsko optimizacijo in večjo samozadostnost z integracijo in uporabo vodikovih tehnologij vse do regionalnega vodikovega ekosistema in razvoja regijske vodikove ekonomije. Takšne prakse najdemo v sosednji Avstriji, kjer se pod koordinacijo tri vodikove doline povezujejo v enotni vodikov ekosistem (H2 Industry Valley – Wiva P&G; Vienna – Wiener Wasserstoff GmbH, Wien Energie, Wiener Stadtwerke, FEST; H2 Valley Alps). 

Tranzicija bo temeljila na zmanjševanju ogljične intenzivnosti proizvodnih in energetskih procesov, povečanju lokalne oskrbne avtonomije ter zmanjševanju izpostavljenosti regije zunanjim energetskim in tržnim tveganjem. Hkrati bo omogočil razvoj novih poslovnih in energetskih modelov, vključno z energetskimi skupnostmi, lokalnimi energetskimi trgi, integracijo shranjevanja energije ter uporabo več energetskih vektorjev, kot so električna energija, vodik in toplota.

S tem se v Zasavju vzpostavljajo pogoji za razvoj celostnega regionalnega energetskega ekosistema, ki povezuje proizvodnjo, shranjevanje in porabo energije ter podpira učinkovito vključevanje industrije, lokalnih skupnosti in javnega sektorja. Takšen sistem lahko dolgoročno krepi konkurenčnost industrije, spodbuja inovacije in razvoj novih dejavnosti ter prispeva k trajnostnemu razvoju regije v skladu s cilji pravičnega prehoda (ONPP) in nacionalne energetske politike (NEPN).